O MENI

akad. glasbenica pianistka, prof. klavirja, spec. waldorfske pedagogike
je diplomirala s povprečno oceno 9,8 na Akademiji za glasbo v Novem Sadu, v razredu ruskega profesorja V. Ogarkova (učenec znamenitega pianista E. Gilelsa in nekaj let tudi njegov asistent), pri katerem je vpisala tudi magisterij.
Kot solistka in komorna glasbenica je koncertirala v Sloveniji, Srbiji, na Hrvaškem, Madžarskem, Danskem, Češkem, v Nemčiji in Italiji. V času študija se je intenzivno ukvarjala s svobodno improvizirano glasbo in s kolegom Mezei Szilárdom raziskovala sodobno klavirsko zvočnost ter nastopala na festivalih improvizirane glasbe. Je soavtorica glasbe za dve gledališki predstavi. Kot članica ansambla Ritual Nova B. Kovača je posnela zgoščenko »Damari«. Izpopolnjevala se je na številnih mednarodnih pianističnih seminarjih pri vrhunskih pianistih in pedagogih, kot so Pierre-Laurent Aimard, Arbo Valdma, Konstantin Bogino, Egor Čugajev, Svetlana Bogino in drugi.
Od leta 2000 je zaposlena na Glasbeni šoli Koper in Umetniški gimnaziji v Kopru kot klavirska pedagoginja in korepetitorka. O zagnanosti, s katero poučuje in o ljubezni do podajanja znanja, priča tudi dejstvo, da so njeni učenci in dijaki klavirja ter mladi glasbeniki, ki jih je korepetirala na mednarodnih, državnih in regijskih tekmovanjih prejeli več kot 130 nagrad. Med njimi je veliko prvih nagrad in zlatih priznanj ter več kot 40 absolutnih prvih mest (priloga). Za različne radijske in televizijske oddaje so posneli več kot 300 minut glasbe (priloga). Izbrani posnetki teh mladih pianistov so bili izdani na štirih zgoščenkah (priloga). Njeni srednješolci uspešno opravljajo sprejemne izpite na uglednih glasbenih ustanovah (London, Gradec, Zagreb, Novi Sad, Trst, Celovec) in enako predano in uspešno nadaljujejo študij glasbe. Nagrado Zlati violinski ključ, najviše priznanje, ki ga Glasbena šola Koper podeljuje najuspešnejšim glasbenikom za dosežke v celotnem glasbenem izobraževanju so prejele štiri njene učenke: Maja Ibic, Larisa Rojnić, Nastasja Češnjevar Ušumović in Jana Stanišić. Najuspešnejši dijaki so se s samostojnimi koncerti večkrat predstavili v okviru koncertne sezone Umetniške Gimnazije Koper in klavirskega cikla društva Epta – Pianissimo (priloga). Zaradi vseh omenjenih uspehov je pogosto vabljena kot članica žirije na glasbenih tekmovanjih in festivalih v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji (priloga). Prav tako je kvaliteta njenega dela prepoznana v širši regiji, saj redno gostuje kot zunanja predavateljica v glasbenih šolah po Sloveniji in v tujini. Seminarje, predavanja in delavnice za učitelje klavirja je do sedaj izvedla Velenju, Novi Gorici, Postojni, Ilirski Bistrici, Logatcu, Idriji, Tolminu, Kopru in več krat tudi na Hrvaškem, v Poreču (priloga). S kolegi iz Slovenije in tujine sodeluje tudi pri skupnih projektih. Njeni učenci in dijaki so večkrat gostovali v Avstriji, na Hrvaškem, na Poljskem in na številnih šolah po Sloveniji (priloga).

Leta 2008 je uspešno zaključila triletno specializacijo za waldorfske učitelje v Ljubljani in pridobljeno znanje ustvarjalno uporablja pri svojem pedagoškem delu. Je idejna snovalka poletne šole KREATIVKLAVIR, na kateri od leta 2013, poleg individualnega pouka klavirja, ponuja širok spekter dodatnih predavanj, delavnic in različnih dejavnosti –  komponiranje, improviziranje, spoznavanje klavirske literature, predavanja o skladateljih, vaje za zbranost – z željo, da s povezovanjem različnih področij umetniškega izražanja, mlade pianiste spodbudi k razvoju lastnih ustvarjalnih potencialov (priloga). V okviru Glasbene šole Koper je za klavirske pedagoge večkrat organizirala strokovna predavanja in seminarje priznanih profesorjev (M. Szekely, R. Dalibaltayan, J. Gubaydulina, S. Bogino, V. Ogarkov). Dijakom umetniške gimnazije je mentor pri »zvočni preobleki«nemih filmov, s katerimi se vsako leto koprskemu občinstvu zelo uspešno predstavijo kot improvizatorji in aranžerji.

 
Redno se izobražuje na klavirskih seminarjih. S svojimi učenci in dijaki se aktivno udeležuje mojstrskih tečajev in je na splošno zavezana k vseživljenjskemu učenju. O vzgibu po širjenju znanja in nenehnemu izobraževanju priča tudi dejstvo, da se je v 25. letih pedagoškega dela udeležila več kot 80-tih seminarjev, mojstrskih tečajev in različnih delavnic (priloga). O njenih pedagoških dosežkih je bilo v različnih časopisih in revijah objavljenih več kot 50 člankov. Uspešnejši učenci in dijaki so bili tudi samostojno predstavljeni v oddajah Mladi primorski talenti Radia Koper.
 
V sodobnem svetu, v katerem se včasih zdi, da so pomembni le zunanji dosežki in materialne, otipljive nagrade, si Valentina Češnjevar prizadeva, da moč glasbe, ki presega čas in prostor, odkriva širokemu krogu ljudi. Zaradi tega je izbrala poklic učiteljice glasbe kot svoje poslanstvo. S to zavestjo že 16 let prostovoljno deluje v centru za cerebralno paralizo »Sonček«, kjer nekatere njihove gojence spodbuja h glasbenemu izražanju in že tretje leto pro bono uči deklico z Downovim sindromom.

Za nadpovprečne rezultate na pedagoškem področju ji je Ministrstvo za šolstvo in šport leta 2023 podelilo najvišji strokovni naziv - višja svetnica.
Je prejemnica priznanja Frana Gerbiča za leto 2025, ki ga Zveza slovenskih glasbenih šol podeljuje najzaslužnejšim glasbenim pedagogom in organizatorjem za izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene in plesne vzgoje ter izobraževanja v Republiki Sloveniji.

...mogoče vas bo zanimalo še to ...

Osnovno in nižjo glasbeno šolo (klavir) je obiskovala v Novem Kneževcu v Vojvodini (Srbija). Po z odliko končani matematični gimnaziji v Subotici so se njene želje glede nadaljnjega študija spremenile. Namesto načrtovanega študija arhitekture se je vpisala na srednjo glasbeno šolo v Subotici v razred izvrstne in v Srbiji zelo priznane klavirske pedagoginje prof. Marije Székely in jo v treh letih z odliko končala.
Študij klavirja je začela v Beogradu, na Fakulteti glasbenih umetnosti, kjer se je veliko ukvarjala s komorno glasbo in najraje interpretirala sodobno pianistično literaturo. Leta 1997 se je udeležila seminarja za sodobno glasbo izvrstnega pianističnega pedagoga prof. Pierra Laurenta Aimarda. Istega leta se je  prepisala na Akademijo za glasbo v Novem Sadu, v razred priznanega moskovskega pianista, prof. Vladimira Ogarkova (ki je bil učenec in asistent E. Gilelsa) in se neposredno srečala s tradicionalno rusko pedagogiko. Aktivno je sodelovala na številnih poletnih in zimskih mojstrskih tečajih pri prof. Svetlani Bogino in Vladimirju Ogarkovu ter nastopala na zaključnih koncertih. Imela je nekaj samostojnih celovečernih koncertov ter sodelovala v projektu Akademije »KONCERTI KONCERTOV«, pri katerem je izvajala I. klavirski koncert Bele Bartoka. Diplomirala je  leta 2000 s povprečno oceno 9,78. Istega leta je uspešno opravila sprejemni izpit in se vpisala na magistrski študij v razred prof. Vladimira Ogarkova.

Že v srednješolskem obdobju je začela raziskovati drugačno klavirsko zvočnost in se zanimati za  sodobnejši pristop k interpretaciji. S kolegom, violistom in skladateljem Mezei Szilárdom sta se leta 1993 začela ukvarjati s svobodno improvizirano glasbo in sta veliko nastopala v različnih zasedbah (duet, trio, kvartet, nonet). Med pomembnejše nastope lahko štejemo
•    nastop na festivalu za improvizirano glasbo v Düseldorfu,  kjer sta si  priigrala posebno nagrado za najperspektivnejši mladi ansambel (1996)
•    nastopa na “MEDIAWAVE” festivalu v Györu na Madžarskem (‘94, ‘95)
•    nastope v Budimpešti (božični Jazz festivalu - večkrat, festivalu FONÓ '97)
•    nastop s kvartetom na festivalih improvizirane glasbe v Københavenu in Aarhusu na Danskem.
V devetdesetih letih je sodelovala z gledališko skupino AIOWA iz Vojvodine in z gledališčem v Subotici. Soavtorica je glasbe za dve gledališki predstavi: «AMNESTIA» (skupina AIOWA 1994) in «DERLAD» (skupina URAIM 1999). Tri leta je bila članica ansambla Ritual Nova Ensemble, ki ga je vodil Boris Kovač. Sodelovala je pri snemanju zgoščenke «Damari» (2004) in v času promoviranja le tega nastopila na več koncertih po Srbiji ter v Budimpešti (BIG EAR FESTIVAL) in v Ljubljani (Cankarjev dom, 2000).

 
V 25 letni pedagoški karieri so se njeni nagrajeni mladi glasbeniki s svojimi izvrstnimi izvedbami predstavili na 19-tih slavnostnih koncertih nagrajencev. Njene učence vabijo, da s svojimi interpretacijami obogatijo slavnostne dogodke v regiji (podelitev Gerbičevih priznanj, podelitev Valvasorejvih priznanj, slavnostni nastopi ob jubilejnih obletnicah šol). Njeni učenci so pogosto izbrani za nastope na zaključnih koncertih Glasbene šole Koper in njena učenka je nastopila tudi kot solistka s simfoničnim orkestrom Vladimir Lovec.

Od osnovanja Mednarodnega tekmovanja Tartini Piran leta 2013 je nepogrešljiva članica ožjega organizacijskega odbora tega priznanega tekmovanja.

Veliko krat je bila organizatorica gostovanja tujih profesorjev/predavateljev na matični šoli.
Pogosto je tudi idejna pobudnica in organizatorka projektov, s katerimi se je klavirski aktiv Glasbene šole Koper predstavil na pianističnih konferencah (Bartokova glasba - EPTA Murska Sobota, Pravljica o Morski deklici - EPTA Nova Gorica, Čudežni vir spomina - EPTA Trst). Na splošno tvorno sodeluje s kolegi in ji je všeč timsko delo.

Pri svojem delu je
izjemno ustvarjalna, saj v delo rada uvaja novosti. Všeč so ji interdisciplinarni pristopi in povezovanje znanja iz različnih umetniških področij (povezovanje glasbe s pravljicami, svetom barv, »izleti« v improvizacijo). Zato zelo rada sodeluje na zanimivih projektih, kot je recimo improviziranje v živo. Bila je mentorica dijakom Umetniške gimnazije pri glasbenem ozvočevanju nemih filmov, s katerimi so se večkrat uspešno predstavili koprskemu občinstvu. Prav tako je sodelovala z gledališčem pri predstavi »Čarovnik iz Oza«, pri kateri je bila njena učenka odgovorna za zajeten del žive improvizirane glasbe na odru. Zanimivo je tudi omeniti projekt Glasba za mesto, v katerem sta dve njeni učenki sodelovali pri muziciranju na ulicah Kranja.
 
 
 

 

E-PRIJAVA

 

"Glasba je lirična pajčevina med srcem in možgani" - M. Krleža